Med gradbenimi deli v Bolgariji so odkrili trakijsko svetišče. To arheološko najdišče, ki sega do 2500 let, so verjetno uporabljale tračanske plemenske skupine v ritualne namene. Odkritje bo strokovnjakom pomagalo bolje razumeti ta narod, ki je bil pogosto sovražnik Grkov in nato Rimljanov.
Svetišče so našli v mestu Burgas na obali Črnega morja med dvema stanovanjskima stavbama. Arheologi so raziskali ta kraj in prišli do zaključka, da so ga uporabljali Tračani. Svetišče je kompleks več jam, kjer so se bogovom žrtvovale obredne žrtve.
Na mestu izkopavanja je bilo najdenih veliko fragmentov starodavnih keramičnih amfor in posod. Ugotovljeno je bilo, da artefakti segajo v 5. in 4. stoletje pr. Poleg tega so našli človeška okostja in živalske kosti ter plasti oglja, kar kaže, da so žrtvovali.
Nekateri predmeti kažejo, da so se domačini aktivno ukvarjali z rokodelstvom. Miroslav Klasnakov iz Pokrajinskega zgodovinskega muzeja je ugotovil, da je okoli 80% keramike, najdene na tem mestu, ročno izdelali domačini.
Najdba dokazuje rituale in prepričanja Tračanov, indoevropskega plemena, ki je prevladovalo na večini severnega Balkana in je bilo zastopano na severozahodu Male Azije. Številni Tračani so bili združeni v Odrizijsko kraljestvo, ki je postalo del Makedonskega cesarstva, kasneje pa si je ponovno osamosvojilo po keltski invaziji na Balkan (3. stoletje pr. N. Št.). Trakijska kultura je bila močno pod vplivom perzijske in grške kulture.
Morda najbolj znan Tračan je Spartak, ki je vodil najuspešnejši upor sužnjev proti Rimljanom v 1. stoletju pr.
Herodot je o pogrebnih običajih Tračanov zapisal takole: »Telo pokojnika je izpostavljeno tri dni. Hkrati se zakoljejo vse žrtvene živali in po pogrebnem joku pripravijo pogrebno pojedino. Nato telo požgejo ali na kak drug način zakopljejo in po nasipu nasipajo priredijo različna tekmovanja. Najvišja priznanja se dodelijo za posamezne boje, odvisno od pomena tekmovanja. To so pokopališki običaji Tračanov."
Na izkopavanju so našli tudi predmete poznejših obdobij, med drugim tudi kovanec iz 1. stoletja pr. NS. s podobo Apolonija, sina Epteikenta in stratega tračanskega kralja Remetalke II. To lahko nakazuje, da je svetišče v uporabi že stoletja. Preiskave na kraju dogodka so v teku.
